Iz dneva v dan ugotavljam, da mi je kvaliteta res pomembna … kvalitetna prehrana, kvalitetno preživljen prosti čas (v naravi, aktivno, izobraževalno, pogosti prijateljski stiki in stiki med sorodniki, prostovoljno delo …), kvalitetno urejen bivanjski in delovni prostor … in končno tudi kvalitetni odnosi. Dejstvo je, da se je potrebno za kvaliteto medsebojnih odnosov resnično potruditi in zato le ti ne morejo biti številni.
Naj bo to življenjski stil, način razmišljanja ali kaj tretjega. Vse troje želim prikazati na naslednjem primeru. Kolegica mi pripoveduje vsakdanje dogodivščine in njena razmišljanja. Še vedno živi pri starših, vendar je malo doma, saj je zelo aktivna (delovna in družabna); tudi ko je doma, velikokrat opravlja »službene« obveznosti. Omeni mi, da zato pri svojih 23 letih mesečno prispeva v družinski proračun. Pohvale vredno, saj berem tudi o otrocih/odraslih, ki živijo na račun staršev še pri 30 letih brez večjega osebnega prispevka k družinskemu proračunu. Vem, da kolegica občasno tudi pomaga pri nekaterih gospodinjskih opravili, a le ta v veliki meri postori mati. Tu se prične moje razmišljanje o kvaliteti. Menim, da je udeležba pri družinskih in gospodinjskih obveznosti bolj kvalitetna kot denar, ki pride v družinski proračun. Ali ni lepše, če doma čaka pripravljeno kosilo, in staršem ni potrebno hiteti kuhati (in še kaj) po napornem delavniku? Ali ni bolj praktično, da otroci po svojih zmožnostih opravijo nekatera dela, kot so obešanje, zlaganje in likanje perila, že omenjeno kuhanje, pospravljanje posode in celotne kuhinje, sesanje in brisanje prahu, štihanje vrta, košenje trave, kidanje snega …? Se sliši veliko? Če denar, ki ga posameznik nameni v družinski proračun, preobrazimo število ur, ki jih je porabil za prisluženi znesek, ugotovimo, da v izračunanih urah lahko doma opravimo kar nekaj dela. Se še vedno sliši veliko? Predvsem je doma veliko opravljenega in imajo tako starši več časa zase (predpogoj je, da želita skupaj kvalitetno preživeti del prostega časa). Menim, da je razumevanje staršev dobra, ali bolje odlična osnova za dobro družinsko delovanje in vzdušje. Torej gre za vzajemnost delovanja vsakega družinskega člana posebej, rezultat je dobro razumevanje med nami vsemi. Skupno preživljanje (prostega) časa je za katerikoli prijateljski odnos (zato tudi za partnerski odnos) nujen, saj le tako vzdržujemo kvalitetne vezi, drug drugega spodbujamo, si povemo male skrivnosti, potarnamo o vsakdanu, smo skupaj v dobrem in slabem. Več časa smo skupaj, bolj se poznamo. Če nadaljujem prejšnje razmišljanje, smo tudi otroci pri opravljanju družinskih obveznosti več v stiku z brati in sestrami, pa tudi s starši, še posebej, če delo opravljamo skupaj. V vsakem primeru, tudi če delo opravimo individualno, je rezultat viden vsem članom, s čimer posredno (pozitivno) vplivamo drug na drugega.
Sestavek morda zveni preveč idealistično, a sama vem, da je možno. Vse je možno, če si tega resnično želimo in je v dobro za vse navzoče. Predvsem pa želim vsak dan znova spoznavati sebe, svoje napake, svoje potenciale … saj le tako lahko gradim kvalitetne medsebojne odnose. Je težko, lahko bo še težje, a je vredno. Hvala pa za čudovit zgled.
