Datum prispevka sicer ne sovpada z datumom dogodka, pa vseeno …
Nekako običajno je, da gremo s smučanja na Kaninu ali ob drugih priložnostih blizu Kranjske Gore, nekaj pojest v Gostišče Jožica (Gozd Martuljek). Jaz sem bila tam šele drugič, kolegi že večkrat. Prvič (2007) sem jedla neko domačo stvar (nekaj gobjega), za katero se spomnim, da je bila odlična! Danes sva si z Matevžem delila pico – zelenjavno.
Očitno je, da sem res ZELO zahtevna, kar se tiče hrane v restavracijah. Morda bi bila običajnemu jedcu pica čisto normalna, ampak zame je bila pravi šok!!! Kje naj začnem? Z jedilnika razberem, da zelenjavni pici pripada sezonska zelenjava. In kakšna je pozimi sezonska zelenjava?? Zelje, repa, mogoče por in korenje … No, sestavine, ki jih običajno niti ne damo na pico, tako sem se spraševala, ali bo na pici zmrznjena ali sveža zelenjava. Zmrznjene in vložene hrane v restavraciji res ne prenesem – to si v nekaj minutah lahko pripravim doma. Danes na žalost natakarja nisem vprašala kakšne so sestavine in bila sem spet res RAZOČARANA … koruza iz pločevinke, vložene gobe (ok, to je standard), vložene artičoke (ne, hvala!; sveže se ne morejo primerjat pod nobenim pogojem), potem pa še kaj belega in kislega, morda vloženi šparglji ali bog ne daj melancani (še razločiti se ne da ne po obliki ne po okusu!!)!!! Nisem še zasledila vloženih melancan, pa saj nima veze, pica je bila čisto preveč KISLA zaradi vseh vloženih sestavin in BREZ olive!!! Nekaj je bilo celo SVEŽE paprike (za vzorec) in pet koščkov svežega paradižnika (kot da sta paprika in paradižnik sveta!), čisto malo paradižnikove mezge (verjetno iz najbolj poceni pločevinke), kečap pa za DOPLAČAT! Pohvalila bi edino dobro testo pice. Pri sosednji mizi je gospa naročila morsko pico, in tudi morskih sadežev je bilo bolj malo videti. Mislim, da pri Jožici postrežejo dobro predvsem domačo, kmečko, slovensko, standardno hrano. Pica v kategorijo dobrega po moji izkušnji ne sodi!
To ne spada več k Jožici, se pa sovpada s temo o hrani …
Seveda jo vegetarijanci velikokrat odnesemo s poceni vloženo ali zmrznjeno hrano, pa zmrznjenimi zelenjavnimi zrezki (ki so mi obupno zanič) … Meni je to »big issue«, saj želim jesti kvalitetno hrano. Včasih se enostavno ne morem izogniti hrani v restavraciji, saj gre velikokrat tudi za različne družabne dogodke ali ohranjanje stikov. Ampak vse kar želim je, vsaj malo kvalitete ne pa najbolj poceni stvari iz Eurospina ali drugih podobnih trgovin. Cene v restavracijah so že tako navite (pica in kokakola … 10 eur = 2400 SIT!!!), pa se še potruditi ne morejo.
Še dobro, da res uživam v kuhanju in si lahko pripravim obrok po svojem okusu, ki je največkrat všeč tudi drugim. Kot dodana vrednost pa štejejo kvalitetne sestavine (vsaj po mojih oz. družinskih standardih, ki niso nizki), pestra vegetarijanska hrana, različne eksotične jedi in tudi pristne domače jedi (brez mesa=)=)). Če si kdo ob vseh dobrota zaželi mesa, ga seveda tudi dobi – ampak ga kupimo pri lokalnemu kmetu.
Zaključek: še vedno bom vztrajala v doma pripravljenih sendvičih za na pot, doma skuhanem kosilu čim večkrat na teden (vsak dan=)), doma narejenih sladicah, in tudi doma pripravljeni pici!
Dodatek ala sklep: Še vedno in še bolj bom doma pomagala pri pripravi domače paradižnikove mezge, doma narejenih marmelad vseh okusov, domačega sataraša, pri nabiranju lipe in bezga za čaj (in sok), obiranju višnje za višnjev preliv in tako naprej … samo da je DOMAČE!!! Mjam=)
